Naše nowosći

  • Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny

    Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny

    15,00 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty
    „Krajiny wuwijaju se k nosarjam energije, jich zwobraznjenje k nosarjam idejowʺ, tak korutańsko-słowjeński wuměłc Karl Vouk w swójom pśedsłowje wó zgromadnem kulturnem projekśe Załožby za serbski lud z korutańskimi, słowjeńskimi a serbskimi muzeumami a literarnymi domami a wót nich nominěrowanymi wuměłcami. Knigły k tśiregionowemu projektoju wopśimjeju mimo krajinowych wobrazow wuměłstwowe recensije, eseje a literarne pśinoski w nimskej, słowjeńskej, górno- a dolnoserbskej rěcy.
  • Serbske pomniki

    Serbske pomniki

    19,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty

    „Přewodnik po serbskich wopomnišćach“ je přiručka kóždemu, kiž so za serbske stawizny zajimuje a po puću na tón abo tamny pomnik abo pomjatnu taflu storči, wo kotrymž by rady wjace zhonił. Tež za slědźerjow, chronistow a w šulskej wučbje je předležaca kniha wažny kompendij.

    Tradicija postajenja pomnikow a připrawjenja pomjatnych taflow za zasłužbne wosobiny a jich skutkowanje na dobro Serbow abo jako spominanje na wuznamne podawki w serbskich stawiznach saha wróćo do 19. lětstotka. W lěće 1867 postaji so prěni pomnik, a to za Jana Michała Budarja w Budestecach. Hač do dźensnišeho slědowaše wjace hač 200 wopomnišćow – w Hornjej a Delnjej Łužicy, ale tež za jeje mjezami a zwonka Němskeje.

  • Die Flurnamen des Kreises Cottbus • Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerjenja

    Die Flurnamen des Kreises Cottbus • Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerjenja

    Schwela, Gotthold / Šwjela, Bogumił
    29,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty

    Reprint žywjeńskego statka Bogumiła Šwjele „Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerjenja ʺ, ako njama jano za teoretikarjow ako rěcywědnikow abo regionalnych historikarjow wjelicku gódnotu. Teke praktikarjam su te knigły wjelgin wužytna pśirucnica. Z togo pókłada wědy mógu wucabniki póceraś za swóju rěcnu a wěcnu wucbu, gmejnske raźce namakaju idejki za pomjenjenje nowych sedlišćow abo drogow.

  • Ducy pó domowni• e-book

    Ducy pó domowni• e-book

    Kaiserowa, Jutta
    6,99 €
    inkl. 19% wobr. dank

    Lětźasetki »ducy pó domowni« jo znata a woblubowana reportarka Jutta Kaiserowa serbskim luźam sćerpnje pśisłuchała a žywjenje w našych stronach kradosćiwje wobglědowała. Nět su nastali z jeje bogatych dožywjenjow a nazgónjenjow wobraznite a cuśniwe knigły. W nich pśedstaja na pśikład Bukow, Pódgólu a Zakaznju, brjazyńsku ludowu awtorku Martu Bělkowu, bórkojskego gójca Manfreda Dušku abo lutki-źěłaśerki w Hochoskej góli.

    „Te wušej połtera sta bokow su wažna dokumentacija našogo dołojcnołužyskego žywjenja, a to na progu wšakeju politiskeju systemowu. Reportarske teksty z domownje, do knigłow zwězane, su hejnak swětny wósadnik, do kótaregož dejali wjele luźi glědaś, gaž kśě sebje swóju serbsku dušu wogrěś.ʺ Jurij Koch

  • Lětopis 1/2019

    Lětopis 1/2019

    20,00 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty

    Die wissenschaftliche Zeitschrift für Sorabistik veröffentlicht Studien, Materialien, Rezensionen und Bibliographien aus allen geisteswissenschaftlichen Disziplinen, die sich mit Vergangenheit und Gegenwart der Sorben beschäftigen. Die Beiträge erscheinen vorwiegend in Deutsch, aber auch in Sorbisch, weiteren slawischen Sprachen und Englisch. Die 1952 gegründete Zeitschrift wird vom Sorbischen Institut jährlich in zwei Heften, jedes zweite Jahr ergänzt durch ein Sonderheft, herausgegeben. Sie steht in der Tradition der Zeitschrift der sorbischen wissenschaftlichen Gesellschaft »Maćica Serbska«, deren erste Ausgabe 1848 erschien.

    Lětopis in digitaler Bibliothek

    Die Artikel des Lětopis werden ab dem Jahrgang 2008 im Internet angeboten. Die einzelnen PDF-Dateien können über die Seiten der Online-Bibliothek für Zentral- und Osteuropa unter der Adresse www.ceeol.com eingesehen und erworben werden.

    www.ceeol.com

Serbske bajki a powěsći

 

Aktualne informacije

Knigły k 3-regionowemu projektoju wujšli
Knigły k 3-regionowemu projektoju wujšli

„Krajiny wuwijaju se k nosarjam energije, jich zwobraznjenje k nosarjam idejowʺ, tak korutańsko-słowjeński wuměłc Karl Vouk w swójom pśedsłowje wó zgromadnem kulturnem projekśe Załožby za serbski lud z korutańskimi, słowjeńskimi a serbskimi muzeumami a literarnymi domami a wót nich nominěrowanymi wuměłcami. Pód titelom „Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny” su něnto wujšli knigły k projektoju.

dalšne informacije»
Šwjelowe stronine mjenja Chóśebuskego wokrejsa ako reprint wujšli
Šwjelowe stronine mjenja Chóśebuskego wokrejsa ako reprint wujšli

Rowno jo wujšeł reprint žywjeńskego statka Bogumiła Šwjele „Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerjenja ʺ, ako njama jano za teoretikarjow ako rěcywědnikow abo regionalnych historikarjow wjelicku gódnotu. Teke praktikarjam su te knigły wjelgin wužytna pśirucnica. Z togo pókłada wědy mógu wucabniki póceraś za swóju rěcnu a wěcnu wucbu, gmejnske raźce namakaju idejki za pomjenjenje nowych sedlišćow abo drogow.

dalšne informacije»
Publikacija wó serbskich pomnikach wujšła
Publikacija wó serbskich pomnikach wujšła

Publikaciju wó serbskich pomnikach „serbske pomniki“ jo něnto w gornoserbskej  rěcy wózjawiła wědomnostnica Trudla Malinkowa. Toś ten pśewódnik spóromje serbskich wopomnjeńskich rowow buźo wažny kompendium wósebnje za slěźarje, chronisty a ceptarje.

dalšne informacije»
Z kšetom Knutom bura Žura za naru měś – źiśece knigły Jurija Kocha zasej wujšli
Z kšetom Knutom bura Žura za naru měś – źiśece knigły Jurija Kocha zasej wujšli

Mjaztym rozpśedane knigły Jurija Kocha „Kšet Knut a bur Žur“ su něnto w drugem nakłaźe wujšli. Spisowaśel zasej raz dopokažo, co jogo šybałe pjero wšykno zamóžo. Tak pšaša se cele pówažnje: „Co ze swěta buźo, gaž maju kšety burow za naru?“

dalšne informacije»
Maśo lušt na fryšnu literaturu? Paternoster 8 jo wujšeł!
Maśo lušt na fryšnu literaturu? Paternoster 8 jo wujšeł!

Kužde druge lěto pśewjeźujotej Ludowe nakładnistwo Domowina a Załožba za serbski lud literarne wuběźowanje za serbski pišujucy dorost. Wuběranje zapódanych twórbow se wózjawijo w rjeźe Paternoster. Rowno w LND wudane wósme wudaśe wopśimjejo twórby mytowanych wuběźowanja lěta 2017 ako teke teksty, kótarež se źe njejsu mytowali, kenž pak su weto cytanja gódne.

dalšne informacije»