Naše nowosći

  • Findus a kokot-spiwarik

    Findus a kokot-spiwarik

    Nordqvist, Sven
    12,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty
    Starki Pettson a kócor Findus stej pla źiśi wjelgin znatej a kradu woblubowanej. Šwedski spisowaśel Sven Nordqvist jo napisał cełu seriju wó nima. Kócor Findus jo lubosny kjarlik, ako ma ze starkim Pettsonom a kurami spódobne žywjenje na jadnom dwórje na jsy. Wón jo glucny a spokojom tak dłujko, až se pśinamakajo nowy wobydlaŕ: kokot-spiwarik. Ten pśeliš rad cesto a dłujko spiwa. To za wšych njejo lažko, ale wósebnje nic za małego Findusa. Kak wulězć z tych pinow? Findus se něco wumyslijo ... Wót 4 lět
  • Findus a hara z honačom

    Findus a hara z honačom

    Nordqvist, Sven
    12,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty
    Znajeće wy Findusa? To je kocor, kotryž bydli pola starca Petterssona. Findus je wušikny worakawc na wšěch polach a ma swoje krute městno na dworje. Te tež nochce spušćić, jako Pettersson rjaneho dnja noweho wobydlerja – honača – sobu domoj přinjese. Kokoše su na blaku tak zahorjene a zalubowane, zo wšitko stejo a ležo wostanu. Naraz wjerći so wšitko wokoło honača a nichtó nima Findusa wjac zańč. Wšitcy chwala sej honačowe spěwanje, Findusej wot toho „škrěčenja“ skoro wuši wotpadnu. Wot zažneho ranja hač do pózdnjeho wječora to nětk takle dźe. Tuž dyrbi Findus jednać a wumysli sebi lesć. Hač ma z njej wuspěch a hač na dworje zaso měr zaćehnje, to najlěpje sami čitaće. Wot 4 lět
  • znaki pominaki kopolaki

    znaki pominaki kopolaki

    9,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty

    Předležaca kniha nasta jako rezultat njewšědneho zhromadneho dźěła třoch serbskich awtorkow Měrany Cušcyneje, Róže Domašcyneje a Měrki Mětoweje. W rjećazowej basni z 39 štučkami nawjazuje kóžda z nowej štučku na předchadźacu, kotruž je druha basnica pisała. Takle pućuja kaž podłu rjećaza po Łužicy. Zhromadny puć wjedźe je wot Budyšina a Čornoboha po dalokej holi hač do Błótow a zaso wróćo. Přeborkana krajina, cuzy a domjacy, serbska rěč, wothłós dźěćatstwa – hłuboko sahace přeměnjenja steja w srjedźišću jich rozmyslowanjow. Čornoběłe fota Jürgena Maćija wudospołnja teksty. Wón je z kameru po puću był a wokomiki zapopadnył, kiž mysle a začuća rjećazoweje basnje na wuměłske wašnje dale pletu a swójsku stawiznu powědaja.

  • Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny

    Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny

    15,00 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty
    „Krajiny wuwijaju se k nosarjam energije, jich zwobraznjenje k nosarjam idejowʺ, tak korutańsko-słowjeński wuměłc Karl Vouk w swójom pśedsłowje wó zgromadnem kulturnem projekśe Załožby za serbski lud z korutańskimi, słowjeńskimi a serbskimi muzeumami a literarnymi domami a wót nich nominěrowanymi wuměłcami. Knigły k tśiregionowemu projektoju wopśimjeju mimo krajinowych wobrazow wuměłstwowe recensije, eseje a literarne pśinoski w nimskej, słowjeńskej, górno- a dolnoserbskej rěcy.
  • Serbske pomniki

    Serbske pomniki

    19,90 €
    inkl. 7% wobr. dank, k tomu librowańske kosty

    „Přewodnik po serbskich wopomnišćach“ je přiručka kóždemu, kiž so za serbske stawizny zajimuje a po puću na tón abo tamny pomnik abo pomjatnu taflu storči, wo kotrymž by rady wjace zhonił. Tež za slědźerjow, chronistow a w šulskej wučbje je předležaca kniha wažny kompendij.

    Tradicija postajenja pomnikow a připrawjenja pomjatnych taflow za zasłužbne wosobiny a jich skutkowanje na dobro Serbow abo jako spominanje na wuznamne podawki w serbskich stawiznach saha wróćo do 19. lětstotka. W lěće 1867 postaji so prěni pomnik, a to za Jana Michała Budarja w Budestecach. Hač do dźensnišeho slědowaše wjace hač 200 wopomnišćow – w Hornjej a Delnjej Łužicy, ale tež za jeje mjezami a zwonka Němskeje.

Serbske bajki a powěsći

 

Aktualne informacije

Pettson a Findus něnto teke dolnoserbski
Pettson a Findus něnto teke dolnoserbski

Starki Pettson a kócor Findus stej pla źiśi wjelgin znatej a kradu woblubowanej. Šwedski spisowaśel Sven Nordqvist jo napisał cełu seriju wó nima. W pśełožku Madleny Norberg pśedlaže něnto knigły „Findus a kokot-spiwarik “ teke w dolnoserbskej rěcy za źiśi wót 4 lět. Te knigły su zewšym prědne, ako su se pśestajili ze šwedšćiny do serbšćiny! Rownocasnje wujźo górnoserbski pśełožk Diany Šołćineje z nimšćiny „Findus a hara z honačom“.

dalšne informacije»
Tśi awtorki, jadno źěło
Tśi awtorki, jadno źěło

„Znaki pominaki kopolaki” jo titel nowych knigłow, kenž su nastali ako rezultat njewšednego zgromadnego źěła tśich serbskich awtorkow Měrany Cušcyneje, Róže Domašcyneje a Měrki Mětoweje. W rjeśasowej basni z 39 štuckami nawězujo kužda nowa štucka na štucku do togo, kótaruž jo druga basnikaŕka pisała. Pó tej wašni droguju ako pó rjeśazu pó Łužycy. Zgromadna droga wjeźo je wót Budyšyna a Carnoboga pó dalokej góli až do Błotow a zasej slědk.

dalšne informacije»
Knigły k 3-regionowemu projektoju wujšli
Knigły k 3-regionowemu projektoju wujšli

„Krajiny wuwijaju se k nosarjam energije, jich zwobraznjenje k nosarjam idejowʺ, tak korutańsko-słowjeński wuměłc Karl Vouk w swójom pśedsłowje wó zgromadnem kulturnem projekśe Załožby za serbski lud z korutańskimi, słowjeńskimi a serbskimi muzeumami a literarnymi domami a wót nich nominěrowanymi wuměłcami. Pód titelom „Wobrazy krajiny. Podobe pokrajine. Bilder einer Landschaft. Wobraze krajiny” su něnto wujšli knigły k projektoju.

dalšne informacije»
Šwjelowe stronine mjenja Chóśebuskego wokrejsa ako reprint wujšli
Šwjelowe stronine mjenja Chóśebuskego wokrejsa ako reprint wujšli

Rowno jo wujšeł reprint žywjeńskego statka Bogumiła Šwjele „Stronine mjenja Chóśobuskego wobcerjenja ʺ, ako njama jano za teoretikarjow ako rěcywědnikow abo regionalnych historikarjow wjelicku gódnotu. Teke praktikarjam su te knigły wjelgin wužytna pśirucnica. Z togo pókłada wědy mógu wucabniki póceraś za swóju rěcnu a wěcnu wucbu, gmejnske raźce namakaju idejki za pomjenjenje nowych sedlišćow abo drogow.

dalšne informacije»
Publikacija wó serbskich pomnikach wujšła
Publikacija wó serbskich pomnikach wujšła

Publikaciju wó serbskich pomnikach „serbske pomniki“ jo něnto w gornoserbskej  rěcy wózjawiła wědomnostnica Trudla Malinkowa. Toś ten pśewódnik spóromje serbskich wopomnjeńskich rowow buźo wažny kompendium wósebnje za slěźarje, chronisty a ceptarje.

dalšne informacije»